Kako delujejo policijski radarji?
Tipična radarska naprava za merjenje hitrosti je Dopplerjeva radarska enota, ki je lahko ročna, vgrajena v vozilo ali statična. Prometne radarske enote oddajajo širok radarski žarek, ki je podoben nevidnemu reflektorju. Radarski žarek se med potovanjem širi in meri do nekaj sto metrov. Tako prometna radarska enota hkrati »vidi« skoraj vse avtomobile v vidnem polju. Radarski žarek zadene nasproti vozeče avtomobile in se odbije nazaj do radarske enote, ki lahko izračuna hitrost iz teh odbojev. Radar je mogoče uporabiti iz policijskega avtomobila, ki miruje ali se premika, saj ne zahteva natančnega ciljanja za merjenje hitrosti prometa. Obstajajo tudi ročne enote, ki jih je mogoče upravljati iz avtomobila, motornega kolesa ali policista, ki stoji ob cesti.
Radarji hitrosti, ki se uporabljajo v Evropi
Najbolj uporabljeni radarski pasovi v Evropi so K-band, Ka-band in nizkozmogljivi 3D radarji, kot je MultaRadars, GATSO ali radarji RedFlex. Sodobne 3D radarje je zelo težko zaznati in le vrhunski radarski detektorji imajo možnost. Detektorji GENEVO so zelo uspešni ne le pri zaznavanju teh vrst radarjev za hitrost, temveč tudi pri filtriranju morebitnih lažnih opozoril iz podobnih virov.
Skupni radarski pasovi = možni lažni alarmi
Obseg zaznavanja prihaja z roko v roki s filtriranjem lažnih opozoril, saj si te pasove delijo številni različni viri, kot so avtomatska vrata na bencinskih črpalkah, aktivni tempomati ali sistemi za spremljanje mrtvega kota. Zato se ne osredotočamo le na doseg zaznavanja, temveč tudi na visokokakovostno filtriranje, zaradi česar ni treba pritiskati na zavore vsakič, ko gredo mimo bencinske črpalke ali sodobnega vozila. Brez lažnih alarmov - brez stresa. Kako delujejo radarski detektorji najdete tukaj.